Obojestranska poravnava besedila oz. po ang. “Justify”, kjer sta robova stolpca poravnana tako levo kot desno, je v tiskanih medijih prisotna že stoletja. Uporablja se ga predvsem za dosego bolj izčiščenega in formalnega izlgeda. V digitalnem okolju pa takšna poravnava naleti na številne omejitve, saj pogosto poslabša berljivost in s tem tudi uporabniško izkušnjo.
Težave z obojestransko poravnavo v digitalnem okolju
Na spletu je obojestranska poravnava bolj izjema kot pravilo saj spletni oblikovalci raje uporabljajo levo poravnavo. Digitalni mediji namreč prinašajo svoje zakonitosti, ki jih obojestransko poravnavanje pogosto ne upošteva. Poglejmo si nekaj primerov.
1. Neenakomerni presledki in praznine
Zaradi različnih ločljivosti naprav in uporabe različnih brskalnikov, ki pogosto umetno povečajo razmike med besedami, kar ustvarja prazne prostore, ki vizualno lomijo besedilo in bralcu otežujejo normalno branje. Še posebej je to izrazito na širših zaslonih ali pri daljših vrsticah.
2. Slabša berljivost in uporabniška izkušnja
Besedilo z neenakomernimi presledki prekinja naravni tok branja, saj mora oko vsakič znova poiskati naslednjo besedo. To upočasni branje in hkrati poveča napor, ki ga bralec vloži v razumevanje. Tak način postavitve utrudi oči in zmanjša zbranost.
3. Težave z dostopnostjo
Velike razlike med besedami so za uporabnike z disleksijo ali slabovidnostjo lahko zelo moteče, saj dodatno otežujejo že tako zahtevno bralno izkušnjo.
Obojestranska poravnava ustvarja nepravilne vizualne vzorce, ki še dodatno otežujejo branje, zato dostopnostne smernice, kot je WCAG 2.0, priporočajo uporabo enotne poravnave, najpogosteje leve.
4. Omejitve spletnih tehnologij
Brskalniki še vedno nimajo naprednih algoritmov za inteligentno poravnavo, kot jih imajo programska orodja za tisk. CSS ukazi za deljenje besed sicer pomagajo, a ne morejo nadomestiti ročnega tipografskega nadzora.
Zakaj pa obojestranska poravnava deluje v tisku?
Medtem ko je obojestranska poravnava na spletu pogosto problematična, je v tisku zaradi večjega nadzora nad tipografijo lažja za izvedbo in bolj berljiva.
1. Estetski in urejen videz
Poravnani robovi ustvarjajo občutek formalnosti in profesionalnosti. Zato knjige, revije in časopisi pogosto uporabljajo obojestransko poravnavo, saj ta poskrbi za urejen in skladen videz besedila.
2. Boljša izraba prostora
Obojestranska poravnava omogoča, da se v eno vrstico stisne več besed, kar je še posebej pomembno v publikacijah z omejenim prostorom, kot so časopisi. Hkrati ravni robovi pripomorejo k jasnejši strukturi strani, predvsem pri večstolpčnih postavitvah.
3. Lažje sledenje vrsticam
V tiskanih medijih je besedilo pogosto razporejeno v ozke stolpce, kjer poravnani robovi olajšajo očesu sledenje vrsticam in prehajanje med njimi. Ob pravilnem prelomu lahko takšna postavitev celo izboljša berljivost.
4. Prednost tipografskega nadzora v tisku
Za razliko od spleta imajo oblikovalci tiskovin popoln nadzor nad razmikom med besedami in prelomi vrstic. S pomočjo profesionalnih orodij in izkušenj lahko učinkovito preprečijo nepravilne razmike, ki so v spletnem okolju precej pogoste.
